Kaj se v resnici dogaja med 20:00 in polnočjo

Dve stvari odločata, ali bo začetek vašega večera miren ali pa tek ob tramvajski progi.

Prva je, da pomol ni tam, kjer ga večina pričakuje. Vkrcanje ni v Eminönüju ali na katerem od bosporskih pomolov: je v Cibaliju, na mirnejšem delu brega Zlatega roga ob Univerzi Kadir Has, dolgi opečnati stavbi ob vodi. Tramvaj T5 ustavi na postaji Cibali, kratek sprehod stran, iz Eminönüja pa sta le dve postaji. Iz Sultanahmeta, Sirkecija ali Karaköya se peljite s T1 do Eminönüja in prestopite; iz Taksima z metrojem M2 do postaje Haliç in nato deset do dvanajst minut peš ob obali. V taksiju recite »Cibali, Kadir Has Üniversitesi«. Natančno lokacijo na zemljevidu dobite po WhatsAppu, ko rezervirate. Kakor koli že pridete, si vzemite nekaj minut rezerve za zadnji del poti po nabrežju, ki ga ne poznate, v temi.

Druga je, da Bospor ustvarja svoje vreme. Na vodi, med vožnjo, po mraku je zanesljivo nekaj stopinj hladneje kot na ulici, ki ste jo zapustili. Julija je to najboljše pri vsem večeru. Marca je to razlika med uro na odprtem krovu in petimi minutami tam. Vzemite nekaj toplejšega, četudi se je to popoldne zdelo smešno. Oba salona sta zaprta, ogrevana in imata panoramska okna, zato nihče ni nikoli prisiljen ven — toda na odprtih krovih na premcu in krmi nastanejo fotografije.

To ljudi preseneti. Ko ste na krovu in sedite, se večer začne s streženjem mez, tako da se miza napolni, še preden se karkoli drugega začne: deset vrst hladnih mez, postreženih po domače na skupnem pladnju, ki jih je treba jesti počasi.

Za to obstajata praktičen razlog in boljši razlog. Praktičen je, da polne ladje ni mogoče postreči šele po odhodu. Boljši je, da to določi tempo: jeste in se pogovarjate, še preden se karkoli začne, zato ste, ko ladja zdrsne iz Zlatega roga pod Galatskim mostom, še vedno pri mezah in se izplutje zgodi okoli vas, ne vam.

Brezalkoholne pijače — voda, kola, sok, čaj — so neomejene in vključene za vse, vso noč. Alkohol je edino, česar osnovna cena ne pokrije. Če ga želite, stane paket pijač €15 na odraslo osebo, neomejeno ves večer iz bara: pivo, rakı, vodka, gin ter rdeče in belo vino. Uvožene pijače, kot so viski, tekila in šampanjec, ter koktajli se v baru plačajo posebej. Paket je neobvezen, alkohol pa strežemo od 18. leta naprej.

Ko je ladja na poti, pride topel börek, nato glavna jed s sezonsko solato in prilogo. Vsak gost izbere eno od štirih, pari pa pogosto naročijo dve različni in si ju zamenjata: losos, brancin, piščančji ali goveji ražnjiči. Vegetarijanski krožnik pripravimo na željo, brez doplačila, če ste zanj prosili ob rezervaciji.

Ljudje sprašujejo, katera stran ladje je boljša. Iskreno: nobena, in prav to je smisel poti. Pot tja vodi ob evropskem bregu navzgor, zato so palače blizu na vaši levi; pri mostu Fatih Sultan Mehmet se ladja obrne in pluje domov ob azijski strani, zato sta Beylerbeyi in Üsküdar blizu na drugi. Sedite kjer koli, počakajte eno uro, in dobra stran postane vaša stran. Oba salona imata panoramska okna, oder pa je postavljen tako, da je viden z miz.

Sladica — hišna sladica iz zdroba — pride na mizo, ko se program v živo konča, in je hkrati znak. Luči se spremenijo, DJ prevzame plesišče pred odrom in večer se razdeli na dva dela.

Del ladje se preseli na plesišče. Drugi ostanejo za svojimi mizami s kozarcem in gledajo, kako mesto drsi mimo, kar je povsem spoštovanja vredna izbira. Nihče ni prisiljen plesati in nihče ni prisiljen vstati. Odprta krova na premcu in krmi sta le nekaj korakov stran, ko se na plesišču segreje, in to je ura, ko se toplejše oblačilo, ki ste ga prinesli, izplača.

To je, mimogrede, tudi najboljša ura za fotografije. Pot nazaj vodi mimo Beylerbeyija in Üsküdarja, osvetljenih z vode, most za vami spreminja barvo, ograja odprtega krova pa je najbolj mirno mesto na ladji, da držite telefon.